Agrobiznis 2016: Najboljši podjetnik v kmetijstvu – mila iz kozjega mleka

Junija 2016 je znamka Dvainštirideset skupaj s Kmetijo sirarstvom Videc prejela nagrado Agrobiznis 2016: najboljši podjetnik v kmetijstvu za predelavo kozjega mleka v mlečne izdelke in kozmetiko. Nagrada podeljujeta časnik Finance in portal Agrobiznis. V obrazložitvi so zapisali:

Podjetnost, specializacija, širjenje ponudbe in prodajne mreže so tiste odlike kmetije Videc iz Vodruža pri Šentjurju, ki so prepričale strokovno komisijo, da si zasluži zmago. Skoraj 20 let se ukvarjajo s kozjerejo, sirarno pa imajo od leta 2000.

 

Mleko predelujejo v sire, tudi ementalec in parmezan, ki zorita dobro leto. Delajo še skuto, jogurte in sirotko, ki jih prodajajo na kmetiji, v svojih dveh trgovinah in na tržnici, pa tudi prek drugih sirarskih kmetij. Iz kozjega mleka delajo tudi naravno milo, iz slovenskega lesa pa še podstavke za milo.

Prejeta nagrada je poskrbela za dodaten zagon pri razvoju izdelkov, tako sirarne pod znamko Kmetija Sirarstvo Videc, kot tudi naravnih mil iz kozjega mleka znamke Dvainštirideset.

Projekt Agrobiznis spodbuja podjetništvo in inovativnost

Agrobiznis je projekt, s katerim želijo v časopisni hiši Finance spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe. Pišejo o kmetijah, čebelarjih, živinorejcih, vinarjih ter vseh drugih, ki predelujejo in pridelujejo raznovrstno hrano in pijačo slovenskega porekla.

Odkrivajo za zdaj majhne ponudnike, ki imajo potencial, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti in močno željo, da se v svoji tržni niši prebijejo na sam vrh, da širijo obseg proizvodnje in pridejo na trgovske police. Opozarjajo tudi na inovativne ekipe ali podjetja, ki imajo – vsaj idejo za – novo tehnologijo pridelave hrane ali nov poslovni model, ki bi lahko pripeljala do večje samooskrbe. S pisanjem o njihovih načrtih in dosedanjih uspehih skušajo širiti zavest o kakovostni hrani in pijači slovenskega porekla.

Namen projekta je tudi spodbujanje trajnostnega razvoja – okolju prijazne pridelave, prodajo in porabo v lokalnem okolju, kjer je manj stroškov z logistiko, predvsem pa manj slabih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki jedo svežo in lokalno hrano.